Glasovanje po 12 urah burne razprave: minister Mesec prestal interpelacijo

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je danes na izredni seji pred poslanci zagovarjal svoje delo. Po 12-urni razpravi so poslanci nekaj pred 23. uro zvečer glasovali. Za je glasovalo 29 poslancev, proti pa 48. Mesec tako pričakovano ostaja na ministrskem položaju.

Opozicijski poslanci so v interpelaciji, ki so jo vložili po oktobrskem napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Novomeščan, ministru Mescu očitali zlasti opustitev dolžnega ravnanja na področju socialne politike.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je poslance večkrat opozorila, naj komunicirajo spoštljivo in naj spoštujejo delitev vej oblasti, saj so opozicijski poslanci večkrat dejali, da je vlada kriva, da je "morilec še vedno na prostosti" ali da "še vedno ne vemo, kdo je morilec".

Neprimerna razprava je doživela vrhunec okoli 22. ure, ko je poslanec NSi Aleksander Reberšek ministru Mescu med drugim dejal, da "si lahko pusti brke, da bo še bolj odrasel, ampak je presmrkav in razmer v jugovzhodni Sloveniji ne obvladuje" ter ga obtožil sokrivde za smrt nedolžnega človeka v Novem mestu. Klakočar Zupančič mu je izrekla opomin in dejala, da so take besede zrele za kazensko ovadbo ter zelo nespoštljive do sorodnikov umrlega. Poslanka Levice Nataša Sukič pa si je prislužila opomin, ko je Reberšku rekla, da ima "bebav pogled".

Predsednica parlamenta je nato odredila odmor in sejo prekinila. Po odmoru je vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj zahteval, da "vsi skupaj umirimo konje", saj da so podobne besede že kdaj slišali z druge strani. Nato je postopkovno predlagal, da "naredimo pavzo in se gremo vsi testirat na droge".

12-urna razprava, v NSi obtožbe o "umaknjenosti od realnosti"

Poslanci so razpravljali več kot 12 ur. Cigler Kralj je dejal, da je interpelacija logičen odgovor na pasivnost delovne skupine za obravnavo romske problematike in ministrstva pod vodstvom Mesca.

Očital mu je zavračanje razumnih predlogov prebivalstva občin na jugovzhodu Slovenije, ki desetletja, še posebej pa zadnja tri leta, trpijo zaradi nasilništva nekaterih lokalnih romskih skupin. "To dojemajo kot izjemno nepravičnost. Čutijo, da niso enaki pred zakonom," je poudaril Cigler Kralj.

Pristojni v Ljubljani po besedah Cigler Kralja "v svojih palačah, v oblakih, umaknjeni od realnosti" ne čutijo stiske, jeze in travm lokalnega prebivalstva, zato je logično, da ne ukrepajo.

Vlada Roberta Goloba je sicer sprejela ukrepe za reševanje romskih vprašanj, je dejal Cigler Kralj, vendar poudaril, da pri tem ni šlo za odziv na stiske lokalnega prebivalstva, ampak za odziv zaradi reševanja politične kože.

Tudi v SDS so Mescu očitali predvsem pomanjkanje odgovornosti za reševanje situacije na jugovzhodu države. Poslanka Anja Bah Žibert je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja poudarila, da je ravno socialna politika povezana z varnostno. Varnostni ukrepi brez resnih socialnih programov namreč ne morejo prinesti trajne rešitve. Pričakovati bi bilo, da bi Mesec kot koordinator za romska vprašanja področji znal povezati.

Poudarila je, da prebivalci na jugovzhodu države ne živijo v soju projektov brez resne evalvacije na račun davkoplačevalcev, pa tudi ne od utopičnih pogledov na reševanje problema. "Živijo v stiski, ker jim ne zagotovite tistega, kar jim pripada po ustavi in zdravi pameti, torej spoštovanje zakonov za vse, občutek, da so pred državo vsi enaki in da se posameznim skupinam ne dovoli izkoriščati socialnih transferjev, ki z njimi nadomeščajo delovno aktivnost," je poudarila poslanka.

Pri tem je dodala, da nihče ne krivi celotne romske skupnosti. Meni, da je kriv sistem, ki dopušča nastanek in rast nedotakljivih območij, pomemben del tega sistema pa je ravno minister Mesec. Očitala mu je še, da tudi v odgovoru na interpelacijo ni zmogel brez ideološkega predavanja o diskriminaciji, nestrpnosti in vseh možnih predsodkih.

Poslanec NSi Cigler Kralj je vsem resorjem pod vodstvom Levice očital "mehke ukrepe", torej pripravljanje študij in piar namesto dejanskega ukrepanja tam, kjer je treba. "To vodi v neučinkovitost, ki se jo opazi že z Lune, iz vesolja, na vseh resorjih, ki jih vodi levica," je povedal.

Kot je dejal, resorji, ki jih pokriva Levica, še posebej uspešno delajo proti revnim in proti tistim, ki so socialno izključeni. Očital jim je nesposobnost pri urejanju področja dolgotrajne oskrbe in stanovanje politike.

Mescu je hkrati očital še, da je s predlogom dviga minimalne plače na 1.000 evrov ravnal neodgovorno. Kot je dejal, bo s tem "kmalu pol Slovenije na minimalni plači, to pa ne sme in ne more biti naša perspektiva".

Poslanec SDS Tomaž Lisec je v predstavitvi stališč poslanske skupine povedal, da Luka Mesec kot vladni koordinator za romska vprašanja teh ni reševal, temveč jih je s svojimi besedami in dejanji ter prevečkrat z neaktivnostjo celo povzročil. Tako nosi Mesec na plečih več krivde kot že nekdanja ministra Andreja Katič in Boštjan Poklukar, ki sta zaradi tragičnega dogodka v Novem mestu odstopila.

Vlada Roberta Goloba je po mnenju poslanske skupine SDS z vrsto ukrepov na področju romskih vprašanj celo spodbujala ideje, da se nasilje izplača. Poleg tega je sporočala, da se morajo ukrepov bati policija in prebivalci, ne pa izvajalci nasilja, med katerimi so tudi predstavniki romske populacije.

Lisec je zdajšnji oblasti očital, da ni sprejela zakonodajnega paketa na področju romskih vprašanj, ki ga je pripravila NSi. Zakonodajne spremembe bi po njegovih besedah med drugim spodbudile hitrejše vključevanje brezposelnih na trg in vplivale na zlorabe socialne politike.

Prav tako se po njegovih besedah ni odzvala na klice na pomoč občanov na jugovzhodu države in tamkajšnjih županov. Poslanci Svobode in Levice so se namesto tega ob obravnavi zakonov posmehovali civilnim iniciativam, županom in prebivalcem občin z romskim prebivalstvom. Poslancem SDS pa so večkrat očitali, da so populisti in nestrpneži, je dodal Lisec.

"Denar ne raste na drevesu, kot mislijo v Levici"

Tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudaril, da do pripadnikov romske populacije niso nestrpni, ampak so nestrpni do kriminala, nasilja ter lažnivih in nesposobnih politikov.

"Žalostno in hudo je, da se v naši državi nemoteno sprehaja Acov morilec, človeku, ki je odrezal glavo na kipu, pa grozi večletna zaporna kazen," je navedel Reberšek. Po odpravi pripora 21-letniku, prvoosumljenemu napada na Novomeščana Aleša Šutarja, je sodišče sicer odredilo pripor drugemu osumljenemu.

Očitke je Reberšek razširil na delo Levice v celotnem mandatu. Spomnil je, da so v stanovanjski krizi dvignili davek na najemnine in uvedli evidentiranje delovnega časa za vse zaposlene, kar pomeni le več birokracije.

Opozoril je tudi, da se bodo z dvigom minimalne plače, kar je predlagal Mesec, dvignili prispevki za samostojne podjetnike, plačilo za vrtec ter cene živil in storitev. Kot je dejal, politike Levice državljane "počasi peljejo v prepad, kjer bomo kmalu vsi na minimalni plači, vsi enako revni". Namesto tega bi se politiki morali boriti, da je zaposlenih z minimalno plačo vedno manj.

Gospodarstvu bi morali omogočiti, da ustvarja in je konkurenčno na trgu, s čimer bodo podjetja ohranjala delovna mesta. "Če podjetjem nenehno nagajaš in jim nalagaš dodatne administrativne obveznosti in davke, plače seveda ne bodo rasle," je povedal poslanec. "Denar ne raste na drevesu, kot mislijo v Levici," je dejal Reberšek, ki je Mescu očital, da dela proti gospodarstvu.

Poslanka nepovezanih poslancev Eva Irgl je dejala, da bi moral biti resor, ki ga vodi Mesec, temelj socialne varnosti, a hkrati tudi steber odgovornosti, vključenosti in enakih možnosti za vse, kar Mescu ne uspeva.

Če bi bili ukrepi za reševanje romskih vprašanj uspešni, na območjih z romskim prebivalstvom ne bi bilo generacij otrok, ki ne zaključijo osnovne šole, s tem pa so obsojeni na socialno izključenost. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je oblast tik pred tem tragičnim dogodkom preslišala številna opozorila lokalnih skupnosti, je dejala Irgl.

Mesec poslance pozval, naj se pogovarjajo o njegovem delu

Minister Mesec je zavrnil očitke in opozoril, da predlagatelji v interpelaciji govorijo o varnostnih razmerah, podpori vlade, odgovornosti predsednika vlade in drugih vprašanjih, ki se dotikajo drugih ministrstev. Zato je poslance pozval, naj se danes pogovarjajo o njegovem delu in njegovem resorju.

Ob tem je dodal, da interpelacijo razume, saj da je opozicija vse stave polagala na to, da Levica in vlada ne bosta zaključili svojih reform, a sta jih. Med drugim je prebivalce pozval tudi, naj preverijo, kakšne so razmere v Novem mestu v primerjavi z obdobjem izpred meseca dni, "kdaj se je zadnjič slišalo streljanje po romskih naseljih, se ljudje danes počutijo varne, ko gredo na ulice".

Puščice je usmeril v delo prejšnje vlade

Več puščic kritike je usmeril v delo prejšnje vlade, v kateri sta bili tudi SDS in NSi, ki po njegovih besedah na področju reševanja romskih vprašanj ni izvedla nobenega ukrepa, in v delo svojega predhodnika na ministrskem položaju Janeza Ciglerja Kralja, ki je eden od pobudnikov interpelacije. Med drugim mu je očital, da "enkrat samkrat v mandatu ni bil v romskem naselju, niti enkrat samkrat se ni opredelil do teh problemov".

"Kaj je Janez Cigler Kralj naredil, ko je skupina Romov umorila Stanislava Knaflja leta 2021, je ponudil svoj odstop, je ustanovil medresorsko skupino za koordinacijo politike, ki naj bi naslovila to vprašanje, je predlagal paket zakonov, je sprejel odgovornost, kaj je naredila vlada, ki jo je vodila SDS?" je vprašal.

"Ne da bi odgovorili na to vprašanje, ne morete soditi naše vlade," je dejal. Po njegovih besedah se je aktualna vlada na oktobrsko smrt Aleša Šutarja v Novem mestu odzvala nemudoma.

"Kdo koga vleče za nos?"

Ciglerju Kralju je očital tudi, da je imel pri sebi paket zakonov, ko je bil še minister in je imel ustrezno večino v DZ, a so jih v DZ vložili, po volitvah, ko večine v parlamentu niso več imeli. "Tukaj jaz ljudi sprašujem, kdo koga vleče za nos," je dodal.

Kot ključne probleme je izpostavil, da Romi ne zaključijo osnovne šole, da otroci v romskih naseljih pogosto živijo brez elektrike, ogrevanja, vode in nimajo organiziranih prevozov v šolo. "Ko ostanejo pri 14 letih brez izobrazbe, jih seveda nihče noče zaposliti," je dodal.

Ob tem je omenil projekt Romani Zour, ki so ga pripravili skupaj z zavodom za zaposlovanje in je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov. Po njegovih besedah se je zataknilo pri pridobivanju zainteresiranih delodajalcev in tu je srž problema. "Problem imamo s tem, da večinsko prebivalstvo in romska skupnost na jugovzhodu Slovenije več ali manj ne sodelujeta," je poudaril.

Spomnil je, da je pred dobrim letom prevzel koordinacijo ukrepov za izboljšanje integracije romske skupnosti in naštel več ukrepov, ki so jih sprejeli denimo na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, pa na predlog NSi tudi na področju socialnovarstvenih prejemkov, kjer so obiskovanje šole in vrtca povezali s socialno politiko.

Omenil je tudi ukrepe iz Šutarjevega zakona, pri pripravi katerega je sodeloval, da "socialna država ne bo več tolerantna do tistih, ki grobo kršijo njena pravila". Zdaj pa po njegovih besedah gradijo na ideji, da bi po Šutarjevem zakonu nadaljevali z integracijskim zakonom, ki mora zagotoviti boljšo vključitev romske skupnosti v družbo. Pri tem je kot primer dobre prakse izpostavil naselje Pušča.

V kratki izjavi za medije pred začetkom izredne seje DZ pa je Mesec dejal, da v vsakem poklicu obstaja sistem pohval in nagrad. "In kaj bi minister po tistem, ko on in njegova stranka izvedeta vse napovedane reforme, od pokojninske, dolgotrajne, stanovanjske, pričakoval drugega za nagrado ob koncu leta kot to, da mu kolegi iz opozicije dajo interpelacijo in ga poskušajo razrešiti," je vprašal.

Koalicija v bran ministru

Koalicijski poslanci so stopili v bran ministru Mescu. Menijo, a interpelacija temelji na političnem obračunavanju, neargumentiranih in nekonkretiziranih očitkih.

"V poslanski skupini Svoboda ocenjujemo, da interpelacija ne temelji na dejstvih, temveč na političnem obračunavanju, zavajanju javnosti in poskusih prelaganja odgovornosti za dolgoletne sistemske težave, ki smo jih v tem mandatu končno naslovili," je dejala Sandra Gazinkovski.

Po njenih besedah je posebej problematično, da jo kot prvopodpisani vlaga nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. "V času njegovega mandata ni bil sprejet ali sistematično izveden poseben državni program za vključevanje romske skupnosti na področju zaposlovanja, izobraževanja ali bivalnih razmer," je bila kritična. Tudi del civilne družbe in lokalnih iniciativ je v tistem obdobju opozarjal na pomanjkanje konkretnih in učinkovitih ukrepov. Izpostavila je tudi, da ob nasilni smrti 77-letnika v okolici Grosuplja leta 2021 v javnem prostoru ni bilo "širših pozivov k odstopu vlade ali ministrov, protestov ali večjega političnega odziva".

Kot je ocenila, so bili v tem mandatu sprejeti in zagnani "najobsežnejši sistemski ukrepi na področju vključevanja romske skupnosti v zadnjem desetletju". Naštela je več ukrepov, denimo s področja izobraževanja, zaposlovanja in socialnega varstva. Ob tem je izpostavila sprejem Šutarjevega zakona, "ki celostno povezuje varnostne, kazenske in socialne ukrepe", ter pobudo predsednika vlade Roberta Goloba za oblikovanje vzorčnih romskih naselij.

Soniboj Knežak (SD) je pritrdil, da so se varnostne razmere v jugovzhodnem delu Slovenije bistveno poslabšale, "saj je država neučinkovita pri pregonu vse pogostejših nezakonitih ravnanj", nerešena pa ostajajo tudi vprašanja vključevanja romskih otrok v vrtce in šole, visoke brezposelnosti, slabe bivalne razmere. Ob tragični smrti Novomeščana je po njegovih besedah "končno prišlo do spoznanja, da mora država na tem področju ukrepati precej bolj odločno in učinkovito kot v preteklih letih".

Spomnil je na odstop pravosodne ministrice Andreje Katič in notranjega ministra Boštjana Poklukarja ter na to, da je velik del javnosti odstop pričakoval še od nekaterih drugih ministrov, tudi Mesca, ki vodi vladno delovno skupino za pripravo ukrepov za reševanje romske problematike. "V okviru tega razmisleka lahko tudi mi sprejmemo, da sta bila odstopa ministrice za pravosodje in ministra za notranje zadeve povsem zadostna, če reševanje romske problematike razumemo zgolj kot varnostno vprašanje. Če pa to problematiko obravnavamo širše, kot varnostno, socialno, razvojno in integracijsko vprašanje, pa bi bilo pričakovati, da bi svoj del objektivne politične odgovornosti prevzel še kdo," je dejal.

Kot je napovedal, v SD interpelacije Mesca ne bodo podprli, saj predlagatelji niso konkretizirali očitanih kršitev, prav tako pa zamenjava ministra ob koncu mandata ne bi prispevala k učinkovitejšemu reševanju romske problematike. Ob tem Mesca pozivajo, da v prihodnjih mesecih "izboljša komunikacijo na terenu s prebivalci jugovzhodne Slovenije, da še aktivneje nadaljuje dialog z občinami in drugimi lokalnimi institucijami pri iskanju najustreznejših ukrepov za reševanje romske problematike".

Nataša Sukič (Levica) je Mesca označila za "enega najbolj uspešnih ministrov za delo v zgodovini Slovenije". V interpelaciji gre po njenih besedah tako kot v primerih drugih interpelacij zoper ministre iz vrst Levice za "skupek pavšalnih, neargumentiranih, pritlehnih natolcevanj".

Kot je dejala, resor ministrstva za delo z represivnim aparatom države in njegovimi nalogami nima nič, vključuje pa socialno delo. "In prav na področju socialnega dela je ta vlada v smislu hitrejše in uspešnejše integracije Romov v širšo družbeno skupnost sprejela številne ukrepe," je izpostavila. Poudarila je, da je socialno delo "tek na dolge proge". Po njenih besedah je integracija proces, aktualna vlada in ministrstvo za delo pa sta izdatno prispevala pozitivne nastavke za ta proces.

"Upam si trditi, da noben ukrep, ki bi ga sprejela ta vlada, ne bi mogel preprečiti žalostne tragedije v Novem mestu. Bi pa lahko marsikateri nepremišljeni ukrep, ki ga predlagajo v opoziciji, povzročil še hujšo in še večjo škodo tako večinski kot manjšinski skupnosti. Veliko več pa bi lahko in bi tudi morale narediti občine same," je še ocenila.

V opoziciji so v nadaljevanju razprave vztrajali pri očitkih, povezanih tako z Romi kot z drugimi vsebinami ministrstva. V koaliciji so Meščevo delo ocenili kot dobro. Hkrati so opozorili, da so vprašanja, povezana z Romi, obstajala tudi v času prejšnje vlade, ki pa ni sprejela rešitev.

Predlogi za izboljšanje vprašanj, povezanih z Romi, so po besedah poslanke Svobode Sare Žibrat obstajali že v času prejšnje vlade. "Ampak vi ste premeteno politično počakali, da nastopi mandat naša vlada, in takrat ste jih vložili," je dejala. Opozicijo je vprašala, zakaj jih ni vložila v zakonodajni postopek takrat, ko je bila na oblasti. Dopustila je možnost, da jih ni vložila, ker "dejansko niso tako super in ne pijejo vode".

"Politična brezbrižnost"

Poslanec NSi Jožef Horvat je vedenje in ravnanje ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesca, ki je tudi podpredsednik vlade, ocenil kot politično brezbrižnost. Aktualna vlada je po njegovem prepričanju vedela, kaj se dogaja v jugovzhodni Sloveniji, pa ni učinkovito ukrepala. Ministra je vprašal, kdo nosi politično odgovornost za to, da so se razmere v tem delu države v zadnjem času tako zaostrile.

Minister mu je odgovoril, da so za to situacijo krivi vsi tisti, ki so "gledali proč 30 let, mogoče več". Sam pa ni gledal proč, ampak se je bil pripravljen izpostaviti in voditi delovno skupino za rešitev problema med romskim in večinskim prebivalstvom, je poudaril. Ironično se mu zdi, da se mora danes zagovarjali ravno zaradi tega, ker ni gledal proč.

Anja Bah Žibert (SDS) pa mu je med drugim očitala predlagani dvig minimalne plače, ki po njenih besedah ni usklajen. Po njenem mnenju bi bilo treba poskrbeti, da ne bi bilo inflacije in da bi ljudje za tisto, kar zaslužijo, dejansko nekaj dobili. "Nič od tistega, kar bi morali, niste naredili," je bila kritična.

A po ministrovih besedah je aktualna vlada ustavila inflacijo. Ta je namreč leta 2022 znašala več kot 10 odstotkov. Minimalno plačo je treba po njegovem pojasnilu zvišati na podlagi izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Bolj pravilen odziv na naraščanje cen je po njegovem mnenju izboljšati plače, kot pa kmetom določiti cene, po katerih bi smeli prodajati.

Poslanka SDS Karmen Furman se je medtem osredotočila na področje upokojencev. Po njenem opozorilu 60 odstotkov upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Kritična je bila, ker takrat, ko je bila inflacija približno 10-odstotna, ni bilo izredne uskladitve pokojnin, in ker so se pokojnine realno znižale. Zaupanja in pričakovanj niste izpolnili, mu je zabrusila.

Toda pokojnine so danes v primerjavi z letom 2022, ko je aktualna vlada začela mandat, višje za 20,8 odstotka, se je odzval minister. Poleg tega je priznal, da bi bil tudi sam razočaran nad pokojnino, če bi se upokojil po odmernem odstotku 57,25 odstotka, kolikor je določila pokojninska reforma iz leta 2012. V vladi, ki je pripravila takratno pokojninsko reformo, je bila tudi SDS, je spomnil. Po pokojninski reformi, ki je bila sprejeta letos, pa bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove po njegovih besedah po prehodnem obdobju kar 70 odstotkov.

Opozicija skuša koaliciji dopovedati, da je za razmere na jugovzhodu Slovenije kriv minister, je opazila Andreja Rajbenšu (Svoboda). Toda s tem želi opozicija po njenih besedah še naprej polarizirati družbo, kar gre na škodo vseh. Interpelacijo vidi kot del širše strategije, ki jo opozicija pripravlja za volilno kampanjo pred volitvami v DZ. Vprašanja, povezana z Romi, pa segajo že v leto 2004 in že takrat so bila opozorila o hudih razmerah, v katerih so celo ogrožena življenja, je dejala.

Nataša Sukič iz Levice je pojasnila, da so socialni ukrepi, ki jih je pripravila ta vlada, sprejeti. A so dolgoročni in "v nobenem primeru ne morejo učinkovati čez noč", je opozorila.